[Slovenian] Live and Leave

Lyrics

[Intro – Klavir, Godala, Oddaljen Zbor]

Hmmmm...

Pridemo kot dih...

Utrip srca...

Čudež, ki ga nihče ne more razložiti...

In nekega dne...

Odhajamo...

Prav tako skrivnostno.

A morda...

Nikoli zares ne odidemo.

[Verse 1]

V ta svet pridemo z odprtimi očmi,
Ne vemo, kam bo pot vodila.

Naučimo se ljubiti,
Naučimo se sanjati,
Naučimo se lepote, ki jo življenje pokaže.

Zbiramo trenutke,
Zbiramo smeh,
Zbiramo zgodbe, ki so naše.

A nihče ne more večno obdržati
Stvari, za katere smo mislili, da so naše.

[Pre-Chorus]

Reka teče naprej,
Letni časi prihajajo in gredo,

A ljubezen pušča sledi povsod,
Dolgo po tem, ko spustimo.

[Chorus]

🌍 Živimo...

In nato odidemo...

A ljubezen ostane za nami.

Kot sončna svetloba na vodi,
Kot spomini v mislih.

Živimo...

In nato odidemo...

A nič, kar smo ljubili, ni izgubljeno.

Vsako srce, ki smo ga dotaknili z dobroto,
Nosimo del nas naprej.

[Verse 2]

Nekateri odidejo zgodaj,
Nekateri ostanejo dlje,
Nekatera potovanja se zdijo prekratka.

In vsaka duša pozna žalost
Neizmerne žalosti.

Solze matere,
Tišina očeta,
Prazni stol,
Manjkajoči glas.

Bolečina nas opominja, kako globoko
Smo nekoč uživali.

[Pre-Chorus]

Kajti globina vsakega slovesa
Odkrije globino vsakega pozdrava.

In vsak konec nas uči
Kako lepo je bilo poznati.

[Chorus]

🌍 Živimo...

In nato odidemo...

A ljubezen ostane za nami.

Kot zvezdna svetloba, ki prečka temo,
Kot pesmi, ki preživijo čas.

Živimo...

In nato odidemo...

A nič, kar smo ljubili, ni izgubljeno.

Vsako srce, ki smo ga dotaknili z dobroto,
Nosimo del nas naprej.

[Bridge]

Morda življenje in smrt nista sovražnika.

Morda sta dve strani
V isti večni zgodbi.

Ena nas uči, kako priti.

Druga nas uči, kako spustiti.

In med njima...

Imamo priložnost

Ljubiti.

Graditi.

Odpustiti.

Postati.

Oditi iz sveta
Malo svetlejši, kot smo ga našli.

[Final Chorus]

🌍 Živimo...

In nato odidemo...

A ljubezen ostane za nami.

Kot sveča, ki prižiga sveče,
Brez izgube svoje svetlobe.

Živimo...

In nato odidemo...

A nič, kar smo ljubili, ni izgubljeno.

Vsak nasmeh, ki smo ga podarili drugemu,
Vsako breme, ki smo ga prešli.

Vsak sen, ki smo ga pomagali prebuditi,
Vsaka roka, ki smo jo držali močno.

Živi onkraj roba odhajanja...

In nas nosi naprej.

[Outro – Zbor & Klavir Fade]

Nekega dne...

Nekdo bo izgovoril naše ime.

Nekdo se bo spomnil našega smeha.

Nekdo bo pripovedoval našo zgodbo.

In nekje...

V življenju, ki smo ga dotaknili...

Del nas bo še vedno živel.

Ker ljubezen se nikoli ni naučila umreti.

Hmmmm...